Triglav (2864 m) je najvi?ji vrh Julijskih Alp in najvi?ji vrh Slovenije. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Eni menijo, da se ime tri-glav nanasa na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja. Drugi trdijo, da je gora poimenova po staroslovanskem poganskem bozanstvu Triglavu. Oblika gore ni izrazito trodelna, kakor jo lahko vidimo stilizirano na grbu. Od dale? lahko opazimo samo dvodelno zgradbo, kjer predstavlja drugi vrh Mali Triglav. Triglav velja kot simbol slovenstva, nahaja se tudi na slovenskem grbu. Prvi, ki je Triglav opazil kot simbol slovenstva, je bil Jakob Alja?. Prvi? je pri?el v Vrata leta 1883. Leta 1889 je pri?el na Dovje za duhovnika in v tem ?asu se je tudi povzpel na Triglav, ter se odlo?il, da bo ta vrh za vedno ostal slovenski. Za nekaj goldinarjev je vrh Triglava odkupil od dov?ke ob?ine in se odlo?il, da bo na njem postavil majhen kovinski stolp, ki so ga odprli 7. avgusta 1895. Stolp in njegovo postavitev je sicer v celoti financiral sam Alja?, kasneje pa ga je podaril Slovenskemu planinskemu dru?tvu. Istega leta je dal izklesati in opremiti tudi Stani?evo zaveti??e tik pod vrhom. Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo ?ige Zoisa posre?il ?tirim doma?inom iz Bohinja: Luki Koro?cu, Matev?u Kosu, ?tefanu Ro?i?u in Lovrencu Willomitzerju. Prvi ?enski vzpon pa je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija ?kantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica v Vodnikovi ko?i. Njen o?e Jo?e ?kantar - ?est je bil poznan bohinjski gorski vodnik. Eden od te?jih plezalnih pristopov na vrh je Triglavska severna stena, ki je prvi preplezal 1890 trentarski lovec Janez Berginc. Najbolj znana smer je ??opov steber, ki sta ga 1945 preplezala Jeseni?an Jo?a ??op in Ljubljan?anka Pavla Jesih. S Triglavom je tudi tesno povezana legenda o kozorogu z imenom Zlatorog. Triglavsko pogorje je osrednji del Triglavskega narodnega parka, kateremu je gora dala tudi ime.