Dobrni? (242 mnm) je naselje in krajevna skupnost ob?ine Trebnje. Le?i ob cesti ?u?emberk-Trebnje. Je najve?ji kraj v Dobrni?ki kotlini, za katero so poleg dobrni?kega polja zna?ilne ?tevilne kra?ke jame, vrta?e in uvale. Kotlino z vseh strani obdajajo hribi: Trebnji vrh (581 m), Gorenji vrh (482 m), Ostri vrh (519 m), Lisec (565 m), Vavp?ki hrib (386 m) in Kozjak (457 m), odpira pa se v treh smereh, kjer te?ejo tudi glavne prometne poti proti Trebnjem, ?u?emberku in Mirni Pe?i. V ravninskem delu so plodne njivske povr?ine, na prisojnih legah Lisca in ?mavra vinogradi, okoli?ke hribe pa pove?ini pokriva gozd. Obmo?je Dobrni?a je bilo zgodaj poseljeno ?e v prazgodovini, o ?emer pri?ajo hal?tatske gomile pri Dobrni?u, Revi ter Dobravi, zlasti pa sledovi utrjenega gradi??a Cvinger nad vasjo Korita. Prve gomile so izkopali ?e leta 1884. Prve arheolo?ke raziskave obmo?ja so se za?ele v 90. letih 19. stoletja, ko je ve?ino gomil izkopal arheolog samouk Jernej Pe?nik. Prve najdbe so iz za?etka stareje?e ?elezne dobe. Najstarej?o najdbo predstavlja igla z gobasto glavico, najdene pa so bile ?e fibule, nakit, ?elade in ostanki sulic ter izdelki iz keramike. Najdbe danes hranita Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. Sama poselitev je vidna skozi vso hal?tatsko obdobje, posebno pa se je okrepila v 6. in 5. st.pr. n. ?t., na kar nakazuje najdba dvogrebenaste ?elade. O naselitvi v rimski dobi govore rimski grobovi v Gorenjem Kamenju in Koritih, najdbe rimskih novcev v Dobrni?u in na Cvingerju ter rimska cesta, ki je vodila iz Trebnjega skozi Dobrni? v ?u?emberk. Dana?nja naselja znotraj krajevne skupnosti Dobrni? so verjetno nastala na osnovah prej?njih, njihova imena pa najbr? izvirajo iz imen ustanoviteljev. Tako naj bi bil Dobrni? poimenovan po ustanovitelju Doberniku, v pisnih virih pa se kraj prvi? omenja leta 1136. Vas naj bi takrat obsegala 10 lesenih hi? s cerkvijo, leta 1718 pa naj bi v celoti pogorela. V naselju je ohranjenih ve? prim...